Umerjanje časovnega okvira stika med neandertalcem in sodobnim človekom
Pred približno 40 000 leti so se prepletle usode naših človeških prednikov in neandertalcev. V obdobju približno 5 000 let sta obe vrsti medsebojno vplivali na načine, ki so še danes predmet burnih razprav. Zahvaljujoč genetskim dokazom vemo, da so se med seboj križali, vendar je natančna določitev njihovih interakcij vedno predstavljala izziv. Rezultate radiokarbonskega datiranja arheološkega materiala je treba umeriti s pomočjo neodvisnega zapisa – tako imenovane umeritvene krivulje. Do zdaj ta krivulja ni bila dovolj natančna, da bi nam omogočila zanesljivo rekonstrukcijo preteklosti. "Negotovosti so bile tako velike, da je to, metaforično rečeno, kot da bi danes prejeli elektronsko sporočilo od Julija Cezarja," pravi koordinatorica projekta RESOLUTION(opens in new window) Sahra Talamo, direktorica radiokarbonskega laboratorija na Univerzi v Bologni(opens in new window) v Italiji. "Časovni signal je tako zabrisan."
Iskanje ledenodobnih dreves
Pri projektu RESOLUTION, ki ga je podprl Evropski raziskovalni svet(opens in new window), so Talamo in njeni sodelavci poskušali določiti prvo natančno kronologijo vse do obdobja pred 50 000 leti. V ta namen so izboljšali umeritveno krivuljo z uporabo starodavnih fosiliziranih dreves. "To nam je omogočilo pomemben napredek v razumevanju časovne umestitve in narave stikov med anatomsko modernimi ljudmi (AMH) in neandertalci ter zagotovilo ključna kronološka spoznanja, ki so bila prej nedosegljiva," dodaja Talamo. Za določitev kronologije je morala ekipa najprej identificirati primerna ledenodobna drevesa. To iskanje jih je vodilo v industrijske peskokope in gramoznice po vsej Italiji ter v novo odkriti potopljeni fosilni gozd tik ob portugalski obali. Na podlagi teh dreves je ekipa izdelala tisočletno kronologijo letnic(opens in new window) za del zadnje ledene dobe pred približno 18.475 do 17.350 leti. Doktorska študentka Silvia Cercatillo je sestavila tudi 220-letno kronologijo drevesnih letnic(opens in new window), ki je pokazala, kako dragocena so starodavna za izboljšanje radiokarbonske kalibracije.
Natančna kronologija daljne preteklosti
Raziskovalcem je uspelo pridobiti tudi kronološko natančne, neposredno datirane dokaze o prisotnosti anatomsko sodobnih ljudi in simbolnem vedenju v Evropi. To se je najbolj izrazito pokazalo v dveh pomembnih znanstvenih objavah. V prvem primeru je ekipa poročala o odkritju obeska in šila (koničastega orodja) iz slonovine v jami na Poljskem, ki sta datirana približno 41.500 let pred sedanjostjo. V novejši objavi so raziskovalci kot prvi uvedli 'Radiokarbon 3.0' bolj izpopolnjen sistem datiranja, ki je odprl vrata novi generaciji radiokarbonske znanosti. "Z natančnostjo in metodološkimi inovacijami, ki smo jih dosegli v tem projektu, smo postavili temelje za kalibracijo na podlagi drevesnih letnic precej dlje nazaj v zgornji pleistocen, morda celo do 50.000 let nazaj," ugotavlja Talamo. "To ni le znanstveni mejnik, temveč tudi prelomni korak naprej za arheologijo in podnebne raziskave."
Zgodovina sobivanja hominidov
Projekt RESOLUTION je pokazal, da neandertalci in anatomsko sodobni ljudje niso živeli v širokem sožitju, temveč so v določenih okoljsko opredeljenih obdobjih verjetno zasedali različna območja. Njihove medsebojne odnose so verjetno oblikovale tako podnebne spremembe kot tudi kulturni ali biološki dejavniki. "Zahvaljujoč Radiokarbonu 3.0 nismo več omejeni na splošne domneve o tem, kdaj je prišel Homo sapiens ali kako se je prekrival z neandertalci," ugotavlja Talamo. "Zdaj imamo na voljo sredstva za spremljanje teh procesov v realnem času." Poleg znanstvenih publikacij je Talamo objavila tudi knjigo(opens in new window) (spletna stran v italijanščini), ki opisuje pot projekta RESOLUTION. S tem želi mlade raziskovalce spodbuditi k raziskovanju na podobni ravni.
